Izkušnje oseb, vključenih v skupine

Osebe, vključene v skupine za pomoč pri motnjah hranjenja, o svojem procesu okrevanja od tovrstne motnje pišejo:

“Dojemam, da bi nekaj v meni moralo zgoreti že dolgo nazaj, pa nisem imela moči pogledati tej preobrazbi v oči. Postopoma sem izumila motnjo hranjenja, ki mi je bila v oporo v najtežjih trenutkih. Ublažitev bolečine in prekinitev stika s spreminjanjem globoko v sebi. Vendar žar življenja v meni vendarle ni nikoli zares potihnil. Vedno znova se je dvigoval, da bi se izrazil, a ni šlo. Postopoma je bilo usedlin (občutij krivde, sramu, razočaranja in sovraštva do sebe) preveč, da bi sploh še lahko prišel na dan.

Takrat se je začela borba za življenje tega plamenčka v meni ... Zaostritev. Doživetje skrajnega brezupa in nemoči. Kričanje, hrepenenje po prekinitvi takšnega životarjenja. Takrat je nekaj stopilo vame. Nevidna roka me je dvignila in začutila sem, kako je počasi začela odpirati vrata v moje srce. Odpri se ljubezni. Odpusti! Odločila sem se, da poiščem podporo.”

Manca

Preko izmenjave izkušenj se mi osvetljuje lasten problem. Odpirajo se mi nove možnosti. Dobila sem boljši uvid v notranje dogajanje oz. skrite vzorce, ki so v ozadju  mojega sedanjega načina hranjenja, ki je le posledica, simptom.

Julija

Sedaj vem, da nimam le jaz tega problema - nisem sama, nisem edina. Ne obtožujem se več tako zelo zaradi tega, kar počnem.

Klara

Skupina je zame obroč varnosti, opore, zaupanja, topline, kar mi omogoča, da se ponovno začnem izražati.

Marjeta

Obstaja pot ven, iz začaranega kroga, ki pa je dolgotrajna in težka. To vem, ker vidim tiste, ki jim je že uspelo.

Joži

Sedaj čutim večjo sproščenost do hrane, v večji meri sprejemam svoje telo, takšno kot je.

Jerneja

Potrebujem močno voljo in vztrajnost ter podporo ljudi, če želim začeti živeti drugačno življenje.

Sara

Skupina mi je izziv, da sem začela premišljevati o mnogih stvareh, o katerih prej nisem nikoli. V lastnem monologu nisem več čutila izziva, temevč beg, propad.

Silva

Iskanje bistva globlje v sebi - najti sebe in svoje ravnotežje - je edini način, da bo posledično izginil tudi problem s hrano.

Marjana

V skupini imam možnost, da se izpovem in predam problem naprej. Njegova teža se s tem ‘čudežno’ zmanjša.

Alenka

Začela sem prepoznavati (in izražati) čustva, ki jih prej že dolgo nisem. Jezo, žalost, strah.

Helena